Obisk Bologne, Children's Book Fair in spomini
Že nekaj let sanjam o obisku znanega sejma otroške literature in vsega, kar je povezano z njo – predvsem ilustracij, seveda.
Po nekaj neuspelih poskusih me je tokrat nepričakovano, skoraj v zadnjem trenutku, uspela prepričati prijateljica Ivana.
V Bologno sem se vrnila po 20 letih in bilo je… zanimivo.
In hkrati zelo čustveno zame – na več nivojih, ki jih bom skozi naslednje objave in bloge počasi razkrila.
Prvič sem bila službeno in morem priznat, da se somnem bore malo.
Pot do Bologne
Tja smo šle z vlakom iz Trsta – direktna povezava.
Nazaj prav tako z vlakom, z enim prestopom v Mestrah.
Železniška postaja v Bologni izgleda skoraj kot letališče – ogromna, z več podzemnimi nadstropji. Ima 19 peronov, ampak kljub velikosti je vse precej pregledno in enostavno. Vlak smo našle brez problema.
Karte smo kupile vnaprej online preko https://www.trenitalia.com/it.html
Ni jih potrebno potrjevati, ker so avtomatsko aktivirane.
Na vlaku smo dobile brezplačno vodo in prigrizke, na voljo je bila tudi elektrika.
Kako bi šele bilo v prvem razredu 😄
Slovenskih vlakov ne morem primerjati (nisem se peljala že 30 let), ampak italijanski so res top.
Sejem – prva (in pomembna) lekcija
Sejem je potekal od 13. do 16. aprila in ponavadi vedno traja tri dni.
Mi smo se – predvsem zaradi mene in moje slabe organizacije – sejma udeležile zadnji dan.
Naj kar takoj povem: to je napaka. 🙂
👉 Prvi nasvet:
Če greš kot obiskovalec, pojdi prvi ali vsaj drugi dan.
Tretji dan je že precej prazno.
Veliko razstavljavcev že pakira, ilustratorjev skoraj ni več, tudi delavnic ni veliko.
Zato je padla odločitev: to morem ponoviti.
Ilustratorji – priložnost, ki je ne smeš zamuditi
Če si ilustrator, imaš na vhodu možnost, da na velike panoje prilepiš svoja dela.
👉 Moj nasvet:
Prinesi več pripravljenih ilustracij in jih razporedi po različnih panojih.
Dodaj kontakt – veliko jih je imelo zraven prilepljene tudi vizitke.
Jaz seveda nisem bila pripravljena 😅
Sem pa imela s sabo skicirko in svinčnik in sem malo improvizirala – pustila sem eno risbico s kontaktom spletne strani in IG profila.
Kasneje je ni bilo več…
ampak na Instagramu pa tudi nobenega novega followa 😄
Lahko bi, no!
Zanimiv moment pa je bil ob koncu dneva, ko so si ljudje iz panojev jemali ilustracije, ki so jim bile všeč.
Tudi midve se nisva mogli zadržati in sva si nekaj jih vzeli za spomin – zdaj bodo našle mesto na eni steni doma.
Če bi prišle prvi dan, tega morda ne bi doživeli.
Sejem na splošno
Sejem je… ogromen. Res ogromen.
Povsod so stojnice založb z vsega sveta, knjige v vseh jezikih. Dogaja se v več paviljonih.
👉 Knjigoljubci – začnite varčevati 😄
Veliko je sejemskih popustov, ampak kljub temu lahko hitro zapravite veliko.
Priporočam dodatno torbo samo za knjige. 😀
Jaz si zase nisem kupila nič, sem pa kupila tri knjige za sina.
Na srečo bere italijansko (mimogrede – meni je to najlepši jezik na svetu 😄).
Na sejmu se da tudi jesti in piti, cene niso pretirane. Na splošno, se mi veli Bologni cne niso zdele pretirano drage. Aperol spritz je 6€!!
En dan po skoraj ni dovolj, če želiš videti vse in obiskati delavnice.
Malo o Bologni
Spale sva v hotelu Emma Hotel Bologna Fiera, ki je bil cenovno zelo ugoden in z zajtrkom.
Je pa v coni 2, kar pomeni dražje karte za avtobus.
Nama so sicer rekli, da so dovolj karte za cono 1… in sva se malo “švercale” 😄 (in upale, da naju ne ujamejo).
Po Bologni se najlažje premikaš z avtobusom, peš ali s kolesom.
Trenutno pa gradijo tudi tram – v času najinega obiska je bila Bologna eno samo gradbišče.
👉 Če si v coni 1:
kupi karto za več voženj (lahko jo uporablja več oseb)
ali pa plačaš direktno na avtobusu s kartico.
Vse je zelo enostavno.
Ljudje pa… neverjetno prijazni.
Od domačinov do priseljencev – vsi so nama pomagali, če se je kje zataknilo.
Je pa res, da poznavanje jezika zelo pomaga.
Kaj videti v Bologni?
Začele sva na Piazza Maggiore, ki je super izhodišče.
Od tam sva šli v čudovito
Piazza Coperta Umberto Eco Biblioteca Salaborsa
Res noro lepo.
Ogledali sva si tudi mogočno Basilica di San Petronio
Stari del mesta naju je popolnoma očaral –
od tržnic s sadjem in zelenjavo do malih butičnih trgovin z mortadelo.
Pred zadnji dan
Za zadnji dan sva si zadali še pohod na Santuario Madonna di San Luca – eno najbolj prepoznavnih točk Bologne.
Do vrha vodi znameniti pokriti hodnik z več kot 600 arkadami, ki te ščiti pred soncem (in dežjem 
), ampak naj te ne zavede – pot je kar konkretna in se pošteno vleče navkreber.
Ampak… ko prideš na vrh, vse pozabiš.
Razgled na Bologno je čudovit, energija pa prav posebna – mir, tišina kljub temu. Da je bilo kar nekaj ljudi.
Žal pa nama ni uspelo iti na Le Due Torri, Asinelli , kar je se ena kljukica zakaj se morem vrniti.
Hrana 😄
Prvi večer sva jedli v zaprtem marketu Quadrilatero – zelo zanimivo, veliko ponudnikov lokalne hrane.
Drugi večer sva šli v Osteria dell’Orsa, kjer sem jedla ene najboljših tagliatell z ragujem v življenju 😄
Tretji večer spet Quadrilatero:
tortellini z orehi in rukolo, z omako iz parmezana…
👉 adijo pamet.
Seveda ni manjkal niti Aperol Spritz 🍹
in sladoled v (menda) najboljši sladoledarni v Bologni:
👉 Cremeria Cavour (ampak roko na srce, so mi boljši sladoledi v Sladoledarni v Kopru)
Če povzamem celotno izkušnjo…
Bologna me je ponovno navdušila – s svojo energijo, ljudmi, hrano in tistim posebnim občutkom življenja na ulicah.
Sejem?
Ogromen, navdihujoč… ampak naslednjič definitivno prvi ali drugi dan
Ilustratorski del me je navdihnil, hkrati pa mi dal tudi nekaj realnosti – prostora za rast je še ogromno.
In kar je meni najlepše:
takšni izleti te vedno malo spremenijo.
Dajo ti nove ideje, nov zagon in tisti občutek… da si točno tam, kjer moraš biti.
Naslednje leto?
Grem spet. In to bolje pripravljena
Naslednje leto se bo sejem odvijal med 5-8 Aprilom 2027 in imaš čas eno leto, da se pripraviš 🙂
